|
Telesna lepota je precenjena
Dnevnik, 23.11.2009, tedenska priloga, str. III Novinar: Primož Miklavžin
Zoran Milivojević, dr med., je psihoterapevt z dolgoletno prakso v individualni, skupinski in partnerski terapiji. Kot supervizor in edukator deluje v Srbiji in Sloveniji in je predavatelj na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Izdal je nekaj vplivnih knjig in priročnikov, v katerih se skozi prizmo transakcijske analize dotika razlage čustvovanja, partnerskega odnosa, vzgoje in drugih tem. Njegovi največji uspešnici, ki sta tudi gradivo na nekaterih univerzah, sta Emocije in Formule ljubezni. Z dr. Milivojevičem smo se pogovarjali o spolnosti, seksualnih odnosih in težavah, ki pestijo ženske in moške.
Urejeno spolno življenje je nedvomno pomembna komponenta posameznikovega psiho-fizičnega zdravja. Ali lahko na splošno ocenite kakšne so seksualne navade Slovencev? Ali veljajo za Slovence ali Slovenke kakšni stereotipi povezani s seksualnimi navadami?
Ljudi v Sloveniji doživljam kot precej urejene, tako da verjamem, da se to nanaša tudi na spolno življenje. Pri Slovenkah je ljubezen visoko cenjena vrednota, zato seksualnost večinoma postavljajo v okvir ljubezni. To pomeni, da ne iščejo zgolj seksa, ampak emocionalno vez, ljubezen. Zdi se mi, da mlajši moški vse bolj pogosteje izkazujejo, da niso pripravljeni, da se čustveno vežejo. Osredotočeni so predvsem na brezskrbno uživanje in zabavo. Odraščanje prelagajo na čas, ko se bodo dovolj »znoreli«. To pa je sicer trend, ki je značilen za urbano Evropo.
V Srbiji in Sloveniji že nekaj let sodite med najbolj vplivne psihoterapevte. Zelo dejavni ste tako v Srbiji kot v Sloveniji. Ali veljajo kakšne temeljne razlike med Slovenci in Srbi glede spolnih navad? Imamo pri spolnosti podobne težave?
Med »severno« slovensko in »južno« srbsko kulturo obstajajo velike razlike, prav tako pa tudi podobnosti. V nekaterih stvareh obstaja komplementarnost. Zanimivo je, da se Slovenci dobro počutijo v Srbiji, podobno se Srbi dobro počutijo v Sloveniji. Za razliko od Slovencev so Srbi v odnosih bližji, ne ustvarjajo socialne distance. Lažje izražajo in pokažejo svoja čustva, zato veljajo za bolj spontane in tople ljudi. Za Slovence velja, da so zadržani, skromni in se izogibajo izpostavljanju, medtem ko se Srbi radi hvalijo in dajo drugim vedeti, kako so dobri in uspešni. To privede do različnega obnašanja v procesu dvorjenja, v partnerskem odnosu ali v procesu ločevanja. Nisem pa zaznal neke velike razlike v samem seksualnem funkcioniranju. Težave so v glavnem iste.
Katere so najpogostejše seksualne težave žensk in moških s katerimi se obračajo na vas?
Ženska seksualna težava je predvsem nesposobnost doživljanja orgazma. Sicer pa se pogosto prihajajo posvetovati v zvezi s svojim partnerjem in njegovo seksualnostjo. Poskušajo razumeti, zakaj njihovim partnerjem upada sla in se seksualno ne vzburjajo z njimi. Trudijo se najti rešitve za ta problem, da bi rešile odnos. Moški prihajajo predvsem zaradi težav z erekcijo ali prezgodnjim izlivom.
Kdo se največ obrača k vam po nasvete, pomoč, v zvezi s kvaliteto spolnega življenja?
Ženske iščejo pomoč veliko pogosteje kot moški. Dve tretjini uporabnikov so ženske, ki običajno prihajajo zaradi ljubezenskih težav, redkeje tudi zaradi seksualnih. Mlajše ženske imajo najpogosteje težave z doživljanjem orgazma. Ženske srednjih let in starejše ženske pa prihajajo, ker nekaj ne funkcionira v seksualnih odnosih s partnerjem. Takrat priporočam, da pridejo skupaj, kar pa moški večinoma ne sprejmejo. Pomoč iščejo tudi mlajši moški.
Ali se strinjate z ocenami, da morajo pari za bolj kvalitetno spolnost govoriti o svojih seksualnih potrebah?
Ljudje lahko uživajo v seksu le, če so sproščeni. Predpogoj za sproščenost z določenim partnerjem pa je občutek sprejetosti. Šele takrat se oblikuje okvir v katerem je varno govoriti o svojih in tujih seksualnih željah, fantazijah. Če nekdo dvomi v to, da je dovolj dober v seksu, se boji, da ne bo sprejet, če bo odprl to temo in se zato pogovoru raje izmika. Pogovoru o seksualnosti se ljudje izogibajo tudi zato, ker se bojijo, da bodo prizadeli partnerja. Kadar se gre za seks so namreč ljudje zelo občutljivi na kritiko. Seksualna želja pa sicer ni nujno izrečena, lahko je izražena tudi neverbalno. Prav tako se je mogoče izogniti pogovoru o tem, kaj v seksualnem odnosu ni v redu. Pogovor je lahko usmerjen le v to, kaj si partner želi, da bi v seksu bolj užival. Potrebno pa je poudariti, da to kar ljudje zavestno spoznajo glede spolnosti v umirjenem stanju, pogosto pozabijo, ko so seksualno vzburjeni. Zato je svoje želje najbolje izražati kar med samim spolnim aktom.
V spolnosti se je torej potrebno partnerju prepustiti. Ali imajo ljudje s tem težave – se moški morda bojijo ranljivosti in ženske pričakujejo preveč nežno, idealizirano ljubezen?
Tako ženske kot moški se bojijo, da ne bodo sprejeti, da bodo prizadeti. Zdi se mi, da ženskam pogosto seks ni tako pomemben kot moškim. Zato seksualne odnose upravljajo moški strahovi. Glavna moška bojazen je, da ne bo zadovoljil partnerke. Zaradi tega se moški bojijo, da nimajo dovolj velikega penisa, da ne znajo dobro stimulirati partnerko med spolnim odnosom, da ona ne bo doživela orgazma. Moški se čutijo odgovorne za ženski orgazem. Če ženska orgazma ne doživlja dovolj pogosto, potem začne moški razmišljati, da z njim nekaj ni v redu. Postane negotov, včasih ljubosumen in partnerski odnos se kvari.
Kaj svetujete parom pri katerih usiha medsebojna privlačnost?
Tako ona kot on mislita, da z njima nekaj ni v redu, da ne vesta dobro kako se delajo »tiste stvari«. Takšna skrivnost pa onemogoča bližino. Zato je najbolje vzpostaviti bližino, biti iskren in odprto govoriti o svojem sramu in strahovih. Takšen razgovor zbližuje ljudi in krepi strast. Gašenje medsebojne privlačnosti je signal, da nekaj škripa na področju seksualnosti ali v samem odnosu.
Ali se strinjate z ocenami, da se ženske zaradi neenakopravnega položaja v družbi oziroma družini, maščujejo moškim tako, da se umaknejo, postanejo hladne?
Ne, nikakor. Nikoli si ženske niso toliko želele ljubezni kot danes. Spremembe v družbi so privedle do razpada tradicionalnih spolnih vlog. Ženske so »osvojile« številne družbene vloge, ki so se prej smatrale za izključno moške. To je privedlo do določene krize ženstvenosti in moškosti. Moški, ki želi neki ženski pridržati plašč je lahko obdolžen, da obravnava žensko za nesposobno ali da jo želi seksualno vzburiti. Rezultat vsega tega je splošna nejasnost, ki jo jaz vidim predvsem v tem, da so moški tisti, ki so postali negotovi in se raje umikajo. Zato moški iz odnosov in navezovanja bežijo v seks, ženske pa imajo vse več problemov pri iskanju partnerja, ki bi se želel emocionalno vezati.
Po nekaterih ocenah je samozadovoljevanje v trdnih zvezah zelo razširjeno. Kako to vpliva na trdnost partnerske zveze?
To je problem, ki zahteva kompleksno pojasnitev. Samozadovoljevanje v čvrstem partnerskem odnosu je navadno v povezavi z ne dovolj pogostimi seksualnimi odnosi. Manjša pogostost seksualnih odnosov pa je najpogosteje posledica tega, ker se moški premalo seksualno vzburjajo pri opazovanju svojih partnerk. Zaradi tega se jim redkeje približujejo, ali se jih izogibajo. Razlog za to pa je, ker moški v zgodnjem razvoju razvijejo neko vrsto pornografske zavesti, ker se vzburjajo večinoma vizualno. Težava vizualnega vzburjanja je, da ne more trajati dolgo, ker vsak poželjiv vizualni stimulus s časom izgubi privlačnost, postane navaden. In kadar postanejo partnerke moškim »navadne«, iščejo moški druge stimuluse. Eden od načinov, da ostane moški zvest, torej še naprej v vezi je, da namesto seksa masturbira, pogosto ob gledanju pornografije. Rezultat je, da je orgazem med samozadovoljevanjem bolj intenziven od orgazma med seksom s partnerko. Ona, ki se znajde v čvrstem partnerskem odnosu v katerem ni dovolj seksa, se nato tudi sama prične samozadovoljevati, da njena potreba ne bi ogrozila zveze. Torej – povsem nepričakovano – samozadovoljevanje krepi partnersko zvezo.
Industrija vrši velik pritisk na ženske in moške z idealiziranjem izklesanega telesa in velikosti udov. Kaj svetujete ljudem, katerih videz ne sodi med »privlačne«? Kako lahko postanejo seksi, ljubljeni, zadovoljeni in kako lahko zadovoljijo partnerja?
Velik problem zahodne civilizacije je v tem, da sta telesna lepota in seksualnost postali precenjeni vrednoti. Zato se je oblikovalo stališče, da mora vsak, ki nekaj velja, biti lep in seksi. Takšno stališče mladi prevzemajo in se želijo vklopiti vanj. Zaradi tega imamo epidemijo anoreksije, ko se mladi poskušajo vklopiti v »idealne« telesne proporcije. Ljudem, ki se ne vklapljajo v predpisane standard se vsiljuje, da niso dovolj vredni, da se morajo prezirati. Terapevti svetujemo takšnim ljudem, da odvržejo to logiko. Usmerjamo jih, da brezpogojno sprejmejo sami sebe in da pri sebi odkrijejo drugačne kvalitete in jih pokažejo drugim. Pomagamo ljudem, da postanejo šarmantni. Šarmantnost, neke vrste osebna karizma, pa se pojavlja, ko ljudje sprejmejo sami sebe, ne glede na to kako vizualno izgledajo. Takšni ljudje pa so seksi, ker postanejo živi, vedri, globoki, duhoviti, tako da poleg njih ni nikoli dolgčas.
|